Morda celo družinski človek? Še kaj bi se našlo, če bi v precep vzeli človeka, ki se vrsto let ukvarja s stvarmi, ki so za marsikoga le pobožne želje. Adrenalin mu je več kot očitno, ena od osnov »genetskega zapisa«.

Vso mladost se je na kmetiji poleg dela, strastno ukvarjal s konjeništvom. Ko je traktor izpodrinil iskrega rjavca, je zgrabil prvo priložnost in »presedlal« na motocikel.

Adrenalinski tempo, posebnosti in potovanja, so izgleda pri Miranu zapisana v zvezdah. Še danes, po več kot 35-tih letih motorizma, in 25-tih letih potovanj po širnem svetu, nerad sliši psevdonim »svetovni popotnik«. On sam pravi:

»Če bi že moral biti kaj od tega, bi bil raje »svetovni dopustnik«. Kajti vsa njegova, in njuna potovanja so bila vedno v skopo odmerjenem času letnega dopusta.

Prišel je čas, ko so potovali skupaj z otrokoma. Z avtomobilom. Ko so se za časa prejšnje ureditve drugi namakali v Jadranskem morju, je svoja »čmrlja« vozil v oddaljene dežele Evrope. Želel jima je pokazati drugo morje, polnočno sonce v polarnem krogu, Laponce, mistične lepote fjordov in zelena polja zahodnih in severnih dežel. Za marsikoga »nerazumljive odločitve« je takrat sprejemal, kot nekaj samoumevnega. Kot voda, zrak in kruh, ki so osnova za življenje.

Vedno ga je nekaj gnalo v svet! Ponavadi na motorju! Saj to pripadnost ni nikdar zatajil.

Je »potepinstvo« podedoval po dedu? Mogoče po obeh, - ki sta prav tako okroglo stoletje pred njim, vandrala po tujih kontinentih. Kdo bi vedel?

Zgodbe so izginile v drugo dimenzijo.

Sašo Jovanovič