Kot njima, se je tudi meni »nekaj snelo« in sem še v času socializma leta 1982 na letalo naložil svoj motor in z njim prekrižaril severno Ameriko. Od obale do obale in nazaj. Po dolgem in počez! Se razume - z ženo in v družbi Janeza in Minke.

»Samo še tole potovanje, pa nikamor več!« sem zagotovil ženi. »To je moj življenjski sen«, je vrelo v meni. Potem bom v miru odšteval dneve do upokojitve.

Kmalu, se mi je ponovno zalomilo!

Že leta 1989 sem prelomil zaobljubo in odletela sva v Avstralijo. Majda je odšla zaradi otrok po slabem mesecu domov. Tam sva kupila motor in jaz sem se po treh mesecih, 20.000 prevoženih kilometrih in poln bogatih dogodivščin, potešen stežka vrnil v okolje, kjer bi na »zadnje dejanje« mirno čakal v spokoju. Prepričan, da je to dokončno.

In spet sem se uštel! Bil sem kakor speč vulkan, za katerega nikdar ne veš, kdaj bo zopet spustil dušo.

Ni bilo potrebno čakati v neskončnost…